Intervju / »Kazati s prstom samo na posameznika je neumnost. A naj vseeno vsak sam, zlasti ker smo bogati del sveta, naredi, kar lahko.«

Dr . Žiga Malek (letnik 1987) že sedem let živi in dela na Inštitutu za okoljske študije na Vrije Universiteit v Amsterdamu. Ukvarja se s ključnim vprašanjem prihodnosti, s kompleksnim modeliranjem prihodnje rabe tal, ki ponuja odgovor, kje in kaj gojiti, da bomo (pre)živeli. Diplomiral je leta 2010 na ljubljanski Biotehniški fakulteti, Oddelku za krajinsko arhitekturo, z delom Razvoj alpske krajine na primeru Zgornjesavske doline, doktoriral pa na Dunaju z disertacijo o modeliranju sprememb zemljišč v italijanskih Alpah in romunskih Karpatih.

Malek je aktiven na družbenem omrežju Twitter, kjer razlaga aktualne pojave, povezane s podnebnimi spremembami, in jih predstavlja razumljivo, z relevantnim ozadjem. O vročini in drugih vročih temah sva govorila v ponedeljek na Bledu. V Sloveniji je trenutno s partnerko in hčerko na počitnicah.

Po podatkih »The European Forest Fire Information System« je bilo v minulem tednu po Evropi 1946 požarov. To je skoraj štirikrat toliko kot v povprečju let 2006–2021 (520) in bistveno nad tedenskim maksimumom v tem času (1100 požarov). Zakaj se pogostost požarov povečuje?

Idealno bi bilo, če bi imela ta intervju čez dve leti, ker je naš inštitut vključen v projekt, v katerem poskušamo ugotoviti ravno to: kako zmanjšati tveganja za požare v prihodnosti. Del tega seveda je analiza vzrokov, zakaj do njih prihaja.